Dedne bolezni avstralskih ovčarjev

Ko se odločamo za nakup pasjega mladiča, se srečamo tudi z vprašanjem zdravja, oziroma najpogostejših (dednih) težav, ki bi lahko doletele našega psa. Veliko je že literature na temo dednih zdravstvenih težav, ki se pojavljajo pri avstralskih ovčarjih, zato ne vidim potrebe, da bi vse še enkrat opisovali v precej velikem obsegu. Je pa verjetno smiselno narediti krajši povzetek, kjer bo lahko vsak dobil približno sliko glede teh stvari.

Na splošno je avstralski ovčar precej zdrava pasma. Kot pri vseh pasmah pa so tudi pri tej določene težave, ki se pojavljajo bolj pogosto. Ker je večina omenjenih težav (bolezni) dednih, se jih lahko precej zmanjša s pravilno in premišljeno vzrejo. Tukaj ne pade vse breme izključno na vzreditelje, tudi potencialni novi skrbniki lahko ogromno prispevajo k temu. Nakup mladiča je potrebno dobro premisliti in ga vzeti od odgovornega vzreditelja, s katerim že prej vzpostavimo stik in mu lahko zaupamo. Na vzrediteljih pa je, da vzrejajo s ciljem izboljšati pasmo ter s svojim vzrejnim programom težijo k zmanjšanju dednih bolezni. Za svoje pse naj imajo opravljene določene zdravstvene teste, med njimi tudi DNA teste, ki so na voljo.

Dedne bolezni imajo velik vpliv. Nekatere vplivajo na kvaliteto življenja že od rojstva naprej, nekatere pa se pojavijo šele kasneje. Torej, če omenimo nekatere najpogostejše dedne bolezni, ki prizadenejo avstralske ovčarje:

  • Katarakta: veliko avstralskih ovčarjev trpi za to boleznijo. Je najbolj pogosta očesna bolezen pri tej pasmi. Kljub dejstvu, da niso vse oblike posledica dednosti (lahko so posledica drugih bolezni, poškodb) pa jih večina še vedno je. Dedna katarakta je bilateralna, prizadene torej obe očesi, ni pa nujno, da se v obeh pojavi naenkrat. Znaki se pojavijo največkrat med drugim in tretjim letom starosti, čeprav tudi to ni pravilo in se lahko pojavijo še pred prvim letom, oziroma šele okrog osmega leta starosti. če katarakte ne zdravimo, lahko vodi v slepoto.
  • ''Nepravilnost očesa pri colliejih''- Collie Eye Anomaly (CEA): V preteklosti je bila ta bolezen razširjena vsaj toliko kot katarakta, če ne bolj. Zdaj je manj pogosta, verjetno ker je bil odkrit način dedovanja. Pojavlja se v obeh očesih, pomembno pa je, da so mladiči pregledani že zelo zgodaj, zagotovo pa ne pozneje kot pri desetih tednih starosti, zaradi možnosti, da se bolezen prikrije in je veterinar ne zazna. Še vedno pa to ne spremeni dejstva, da bolezen dejansko obstaja. Večina psov, ki ima CEA bo imela sicer normalen vid, veliko pa bo tudi takih, ki bodo slabše videli, oziroma bodo slepi na eno ali obe očesi.
  • Epilepsija: Ta bolezen je še posebej neprijetna in moteča. Večinoma se pojavi med prvim in tretjim letom starosti. Pri nekaterih psih je mogoče napade nadzorovati s pomočjo ustreznih zdravil, v tem primeru se napadi niti ne pojavljajo, če pa se, so v milejši obliki. Pri drugih psih pa zdravila na žalost niso uspešna in bolezen se lahko izkaže za smrtno. Veliko je razlogov zakaj se napadi pojavijo, zato mora diagnozo postaviti veterinar in šele kasneje pričnemo z zdravljenjem. če so izključeni vsi drugi vzroki (poškodbe, druge bolezni,…) potem je bolezen navadno ''proglašena'' za podedovano. To stanje je doživljenjsko. Psov, ki so zboleli za epilepsijo se ne sme uporabljati v vzreji, prav tako ne njihovih bližnjih sorodnikov.

  • Kolčna displazija-Canine Hip Dysplazia (CHD): Kolčna displazija je boleče stanje, ki prizadene kosti kolka, izraža pa se v šepavosti v resnejših primerih vodi celo v hromost. Obstaja kar precej znanstvenih dokazov, da je kolčna displazija poligenetska, kar pomeni, da tukaj igra vlogo več genov. Pomeni tudi, da ne smemo zanemariti vpliva okolja. Nekateri psi, ki trpijo za HD ne kažejo skoraj nikakršnih znakov bolezni, nekateri pa so tako močno onemogočeni, da stanje lahko blažijo le ortopedske operacije.
  • MDR1: Avstralski ovčarji imajo lahko v sebi genetsko mutacijo, ki jih naredi občutljive na določena zdravila. Na taka zdravila pretirano reagirajo, so preobčutljivi, kar lahko povzroči resne zaplete, celo smrt. Kot tako zdravilo se je najprej izkazal Ivermectin, ki pa še zdaleč ni edino. Takih zdravil je kar nekaj. če je vaš avstralskih ovčar občutljiv na določene vrste zdravil, vam pove preprost DNK test, ki je na voljo tudi že v naši državi.
  • Alergije: čeprav pri alergijah veliko vlogo igra vpliv okolja pa so strokovnjaki mnenja, da ima velik pomen pri tem genetska preddispozicija.
  • Rak: Rak je bil odkrit že pri toliko avstralskih ovčarjih, da ga moramo vzeti kot resen problem. Večinoma je sicer diagnosticiran pri starejših psih, se pa pojavlja tudi pri mlajših živalih. Kot pri alergijah, tudi pri tej bolezni igra veliko vlogo okolje, vendar tudi dedni dejavniki nikakor niso izključeni.

Tu je opisanih le nekaj zdravstvenih težav, ki se pojavljajo pri avstralskih ovčarjih v povezavi z dednostjo. če bi radi izvedeli več, sledite spodnjim povezavam. Naj za konec še enkrat poudarim, da je ključ uspeha v pravilni in načrtovani vzreji ter izbiranju zavednih vzrediteljev, ki so z vsem srcem predani pasmi in je njihov cilj, kolikor je le mogoče zmanjšati dedne bolezni. Obstaja že veliko zdravstvenih raziskav, ki so vzrediteljem v pomoč. Tisti vestni, so se zagotovo razveselili odkritja DNK testov. Kar nekaj takih testov že obstaja, strokovnjaki pa se ves čas trudijo razvijati nove in nove. Upajmo, da bo v prihodnje naša pasma še bolj zdrava.

Viri:

Sandra Karničar