Avstralski ovčar je dokaj mlada pasma, ki je nastala pred dobrim stoletjem predvsem iz potrebe rančerjev na zahodu Severne Amerike in bila v ZDA uradno priznana šele leta 1957 z ustanovitvijo kluba (ASCA). Na velikih živinorejskih farmah so potrebovali psa z vsestranskimi lastnostmi in sposobnostmi kot so: zvestoba, ubogljivost, inteligentnost (zmožnost samostojnega ukrepanja in učljivost), velika telesna in psihična vzdržljivost za dolgotrajne napore, odpornost na vremenske razmere, trdno zdravje, sposobnost čuvanja premoženja, obenem pa dober odnos do vseh družinskih članov, posebej do otrok in živali. Tako se je gensko ta pasma oblikovala v zelo raznolik in dragocen rezervoar lastnosti, ki se izražajo v različnih kombinacijah skupaj s karakterjem posameznega psa.

Pašni nagon je pravzaprav od človeka preoblikovan lovski nagon pri psu. Preoblikovan je tako, da želi ovčarski ali pastirski pes živali imeti pod nadzorom (takšni psi imajo tudi močan nagon čuvanja), jih privesti k lastniku ali jih obdržati in peljati v gruči/tropu, brez da bi pri tem imel nagon po preganjanju in napadanju živali kot plena. Govedo in drobnica se vede v skladu s tem položajem, ki je položaj plena, zato občuti psa v okolici grožnjo napada in je v pripravljenosti za pobeg. V okviru območja pobega (angl. »Flight zone«) želi psu pobegniti ali se mu morda celo upreti. če pri svojem delu ovčarski pes vščipne kako trmasto tele ali ovco v peto ali glavo, to pomeni le, da pes hoče pri tej živali vzpostaviti avtoriteto, ker ga ne uboga. To ščipanje ni ugriz in ne sme imeti za posledico resne poškodbe. Pes z močno izraženim pašnim nagonom ima tudi potrebo, da ta nagon izživi, zato lahko ob priliki preganja druge živali (npr. divjad), ljudi (npr. tekače, kolesarje) in celo avtomobile, vendar brez znakov plenskega nagona, torej želje po dejanskem napadu.

Iz nekdanje nuje velikih rejcev živine, drobnice ali perutnine danes paša postaja ena od novih, vse bolj priljubljenih športnih panog, ki se z velikih živinorejskih kmetij širi predvsem med ljubitelje življenja v naravi in ovčarskih ter pastirskih pasem psov. Ob današnjem načinu življenja vse več ljudi išče dodatne možnosti za stik z naravo in sprostitev s pomočjo aktivnosti izven mestnega okolja. Poleg sprehodov s psom in redne vadbe kakšnega od športov na poligonu kinološkega društva se je moderni mestni človek pričel bolj zanimati za naravne zasnove svojega psa in za bolj vodeno zadovoljevanje potreb svojega psa, pri tem pa se lahko zbližuje z naravo, uživa in sprosti tudi sam. Vendar se mora ob tem naučiti precej več kot njegov pes, ki je manj odtujen od narave …. Trend popularnosti športnega treniranja paše narašča tako v ZDA, Evropi kot tudi drugje po svetu. če imate psa ene od pasem, ki so uvrščene pri mednarodni kinološki zvezi (FCI) v skupino FCI I, ste potencialni kandidat, da svojega psa prijavite na preizkus pašnih sposobnosti. To lahko storite pri enem od klubov za pašne pse ali pa poiščete trenerja paše, ki se s tem ukvarja profesionalno ali samo ljubiteljsko. Žal je ta aktivnost v Sloveniji še zelo slabo razvita, v sosednjih državah pa je takih klubov in centrov, kjer se izvajajo preizkusi, seminarji, treningi in tekmovanja, kar nekaj. Ti so zasnovani v okviru pravil različnih kinoloških organizacij: FCI, ISDS, AHBA in ASCA.

Pogoji za treniranje paše

• Za pričetek učenja paše je potrebno, da so izpolnjeni številni, niti ne tako enostavni pogoji:    Najti morate najmanj enega izkušenega trenerja, ki bo psa preizkusil glede pašnih sposobnosti in vaju nato vzel za učenca. Trener mora imeti izkušnje in znanje ter občutek  za ravnanje s pašnimi živalmi, z različnimi pasmami pašnih psov, za poučevanje ljudi, imeti mora pašne živali, primerne za učenje paše s psi, primerne delovne prostore za učenje paše …
• Imeti morate možnost treniranja paše s pašnimi živalmi, ki so že vajene šolanih psov (angl. dog-broke) kot tudi psov, ki se šele učijo. Pašne živali so lahko: ovce, koze, govedo, race, gosi. Za pričetek učenja so najprimernejše ovce in koze.
• Pes mora biti telesno zrel za delo z živalmi; premlad pes v obdobju intenzivne rasti in še šibke konstitucije se lahko trajno poškoduje, predvsem sklepi in hrbtenica. Pred starostjo 1 leta in pol pes ne sme izvajati skokov, hitrih obratov … Kolki se lahko poškodujejo še celo do starosti dveh let, do katere traja njihov razvoj.
• Pes mora biti psihično zrel za delo z živalmi; psi različno zgodaj psihično dozorijo, kar je precej odvisno od genetike. Nekateri psi so zainteresirani za učenje paše šele pri dveh letih, drugi že pri nekaj mesecih starosti. Premlademu psu je lahko učenje paše preveč stresno in mu lahko zato nagon zamre. Pes se uči obvladovati živali, hkrati pa mora biti sposoben sprejemati navodila lastnika, t. im. korekcije. Ko dela z živalmi, je pes ves pod vplivom nagona, kar je zanj lahko zelo stresno. Zato je potrebno pričeti s krajšimi treningi, med katerimi se pes postopoma privaja živalim, predvsem pa se uči obvladovanja svojega nagona in sočasnega sodelovanja z lastnikom.
• Vzeti si moramo veliko časa; pridobiti si moramo zaupanje vase in v psa pri učenju osnov, sicer napredka ne bo. Večina lastnikov prekmalu pričakuje dobre rezultate in preveč hiti z udeležbo na preizkusih in tekmovanjih. Največkrat je problem napredka v lastniku in ne v psu.

Trener

Dober trener paše ne bo nikoli namerno udaril vašega psa. če je res dober, bo iz vašega psa znal izvabiti najboljše v njem, a tudi iz vas, da bosta postala dober delovni tim. Delati mora potrpežljivo in učinkovito, s hitrostjo, prilagojeno tako vašim sposobnostim kot sposobnostim vašega psa. Realno vam mora predstaviti vaše šibke točke ali pomanjkljivosti vašega psa in svetovati, kako tem prilagoditi vaše cilje. Nikoli ne pomišljajte, da ne bi vprašali drugega trenerja za mnenje ali da se ne bi udeležili seminarja pri drugih trenerjih. Še posebej je to pomembno, če vas skrbi dobrobit vašega psa ali ko premalo napredujeta ali se ne zabavata v zadostni meri. če ne sledite svojemu psu pri učenju paše v zadostni meri, tudi dobra tehnika trenerja ne deluje tako kot bi lahko. V teh primerih vam drug izkušen trener lahko precej pomaga.

Skrb za psa

Delovni psi morajo imeti utrjene podplate za tek po različnem terenu. če delajo le občasno, se jim lahko blazinice na tačkah obrabijo in ranijo. Poleti, ko je največ dela na paši, se lahko v hudi opoldanski vročini pregrejejo. Takrat jim moramo priskrbeti bazenček z vodo, da si lahko hitro ohladijo tačke in trebuh, kjer se sicer najbolje ohlajajo. Nekateri psi so bolj nagnjeni k pregrevanju. S takimi psi se raje izogibajmo dela na opoldanskem soncu. Tudi pozimi, ko pes dela v mokrem, je z njim vse v redu, dokler dela. Vendar se lahko prehladi, ko neha delati in se ohladi ter ostane ves moker na prostem ali v mrzlem prostoru. Za dobrobit svojega psa moramo vedno pravočasno poskrbeti, ker je naš najboljši prijatelj in partner.

Učenje zaznavanja živali na paši (»branje« živali) in kontrole nad živalmi

Tako kot se moramo naučiti opazovati in razumeti počutje in ravnanje svojega psa, moramo tudi pašne živali ves čas opazovati in se učiti od njih, kako ravnajo v določeni situaciji. »Z opazovanjem psihičnega in fizičnega stanja psa lahko ugotovimo, kakšna osebnost je lastnik psa.« Ta pregovor je realen in enako lahko trdimo, da so domače pašne živali odraz ravnanja njihovega lastnika z njimi. So čredne živali, ki se v naravi po odnosih med živalmi uvrščajo med »plen«. Njihovo obnašanje je zato prilagojeno preživetju z begom in skrivanjem pred plenilci. Zato morajo svojo okolico zelo dobro videti in stalno opazovati. Z zornega kota teh živali je pes in tudi človek njihov plenilec. V divjini zadošča že migljaj uhlja plenilca, da se čreda požene v beg … Zato na pašniku ni zaželeno, da vpijemo na psa in pretirano mahamo s palico, saj to pašne živali spravlja v stres. Živali imajo okrog sebe, podobno kot tudi človek, »območje pobega«. To je območje oddaljenosti v krogu, ki določa čas, v katerem bo žival začutila pritisk ali grožnjo in se bo odzvala z begom proč od vira te grožnje. če je pritisk prevelik, se to območje spremeni v »bojno območje«. V tem primeru se živali čutijo močno ogrožene in se soočijo z virom pritiska z borbenim odzivom, tega pa ne želimo izvabiti iz živali. Naš cilj je premikati živali na kar najbolj miren in učinkovit način – počasneje je vedno tudi bolje. Ker imajo pašne živali široko vidno polje (ne vidijo edino prostora čisto zadaj za seboj), je najbolje, da hodimo nekaj za zadnjo živaljo v čredi. Ugotoviti moramo, katera je vodilna žival črede po njej se ravnamo, ker ji ostale vedno sledijo. Najboljša pozicija psa za delo je na robu območja pobega. Vdor v to območje ima takojšnjo posledico v hitrejšem premikanju živali ali celo v borbenem odzivu. Umik psa iz tega območja sprosti pritisk in omogoči umik živali, včasih je koristno tudi čakanje nekaj sekund, preden psu dovolimo ponovno premikanje v smeri živali. Sami se premikamo umirjeno, brez sunkovitega mahanja ali tekanja, psu govorimo ukaze z nižjim tonom glasu, odločno in mirno hkrati.

Pridobiti občutek kontrole nad živalmi je zelo pomembno za psa in za lastnika. Veliko začetnikov pretirano ukazuje psu, ne da bi se prej naučili zaznavati živali ali dovolili psu, da živali zaznava in se uči o njihovih odzivih. Pes ima ta instinkt precej boljši od človeka in treba mu je dovoliti, da se ga nauči uporabljati in da ga razvije, kolikor je le mogoče. Pes, ki je premišljen in ni zaletav, je velika prednost in kot tak ne bo postal odvisen od ukazov lastnika, kar se lahko zgodi pri  bolj odvisnem in neodločnem psu. Z izvajanjem preveč kontrole nad psom lahko pes izgubi sposobnost in željo za delom ter preneha razmišljati in reagirati po svoje. Lahko postane neodločen in se boji, da vas ne bo razočaral v vaših pričakovanjih. V svojih pričakovanjih moramo biti čimbolj realni in predvsem svojemu psu zaupati! Z zavedanjem prednosti in slabosti obeh – vas in vašega psa, bosta ob spoštovanju sposobnosti drug drugega učinkovit delovni par. Ne glede na to, koliko smo že delali z živalmi, se moramo neprestano učiti. Velike razlike so namreč že v vedenju v različnih pogojih tudi med različnimi pasmami živali.

Lijana Kononenko