V bazo je vpisana nova psička, Souza - Silver Dream Aussies's Teardrop

Budilka na telefonu si je pravilno zapomnila svojo nalogo in me navsezgodaj zjutraj zbudila. Prijazno sem jo prestavila za pol ure in še malo pospala. Ob drugem zvonenju mi ni preostalo drugega kot da vstanem in pripravim še zadnje stvari za na pot. Ogromno ene prtljage, ki je potrebna za enotedensko taborjenje sem zložila v avto, Ginny pa je poskrbela, da ne bi slučajno pozabila na najbolj pomemben del – na njo. Napokani sva se z malce zamude odpravili še po Tonko in Mišo, ki sta nama delali družbo na potovanju. Po krajšem sprehodu in zlaganju dodatne prtljage v avto smo se odpravili na skoraj 800 km dolgo pot proti vasici Winzenhohl, kjer stoji posestvo S bar L. Pot je namesto predpisanih 7 ur trajala kar 11 ur... Ogromno avtomobilov na nemških avtocestah, Munchenska vpadnica in dela na cesti so doprinesla k malce dalši poti, ki pa je vseeno kar hitro minila. Ker nama je GPS naprava povzročala same težave, sva se zanašali raje na navodila strička googla in avtokarto ter brez težav našli najino destinacijo. Na dvorišču sta nas pozdravili Natascha in psička Okie, ena bolj prijazna kot druga ;) Natascha naju je peljala do mesta taborjenja in nama pokazala kje je najbolje postaviti šotor, da ne bomo motili tekmovalne arene, in da ga ne bodo pojedle krave :) Šotor sva hitro postavili in si proti temperaturnem šoku (iz 33 na 13C°) skuhali toplo juhico. Svetlo je bilo kar do 10h zvečer in še potem je bila noč nekako čudna - mnogo bolj svetla kot pri nas.

18. 7. ponedeljek

V ponedeljek smo bili zmenjeni za trening pašnje pod Sandrinim vodstvom. Možnost treninga so imeli tudi drugi – nekateri so se želeli bolje pripraviti na tekmovanje, drugi pa so, tako kot midve, izkoristili termin za vodeni trening. Prišlo je kar nekaj ljudi s svojimi avstralci. Med njimi sem prepoznala nekaj znanih smrčkov iz spletnih strani. Miša in Ginny sta kot začetnici v mali ogradi na svoj račun prišli 3x. Z Ginny sva nekaj malega znanja že imeli iz lanskoletnega seminarja v Avstriji, Tonka in Miša pa sta se preizkusili prvič. Kako lepo bi bilo, če bi imeli možnost rednih treningov kje v bližini :) Preostanek dneva sva se sprehajali po okolici in iz podplatov čevljev spravljali ven nadležne koščice divjih češenj, ki rastejo skoraj povsod.

19. 7. torek

Najbolj sončen dan v tednu sva izkoristili za dodatna potepanja in raziskovanje okolice, obisk trgovine in banke ter tuširanje in pranje posode :) Proti večeru je začelo deževati in nehalo je šele v sredo popoldne.

20. 7. sreda

Taborjenje v dežju ni kaj preveč zabavno, zato smo se odpravili na dežni sprehod in zapravljali čas s kuhanjem. Popoldne je dež prenehal in prihajati so začeli tekmovalci. Nekateri z avtodomi, drugi s prikolicami, tretji pa s šotori. Kmalu sta se Miša in Ginny morali sprijazniti, da travnik ni več samo njun, ampak ga morata deliti z drugimi avstralci.

21. 7. četrtek

Napočil je težko pričakovan prvi dan tekmovanja. Po sestanku vodnikov (handlers meeting), kjer sta sodnici Marti Parish (psarna Justus) in Kaye Harris (psarna Crown Point) povedali na kaj morajo biti tekmovalci posebej pozorni, odgovorili na zastavljena vprašanja in vsem zaželeli dobro delo, so naju s Tonko zaposlili kot račji pastirici :) Za manjšim tekmovalnim prostorom so bile nastanjene race, razdeljene v 8 skupin po 5. Vsaka skupina je imela svojo številko in sodnica je za prvega psa določila skupino rac, ki jih je nato pasel. Začeli smo kar s prvo skupino, kar pomeni, da je prvi pes dobil race iz prve skupine, drugi iz druge, tretji iz tretje in tako dalje. Skupin je bilo 8 kar pomeni, da je 9. pes spet dobil race iz prve skupine. Najina naloga je bila, da sva v začetno ogrado (pen) spravili race iz prave skupine in jih po končanem delu psa pospravili nazaj v njihov boks. Naloga ni bila težka, race so pridno racale naokoli in se po končanem delu hitro vrnile v svoj boks. Race so v skupine razdelili tako, da so bile čim bolj homogene. Črne race so bile skupaj v eni skupini, rjave v drugi, sive v tretji... ločene so bile tudi po spolih, kar se prepozna po načinu oglašanja. Ženske race so bolj glasne in se bolj derejo :) Za ogled dela na racah sva tako imeli najboljšo pozicijo, žal pa sva zamudili delo na ovcah, ki je potekalo istočasno. Ko so bili psi konec z racami in ovcami je sledilo še delo s kravami, ki je bilo zelo zanimivo. Na koncu tekmovanja so vsakemu tekmovalcu podelili ocenjevalni list. Nekateri so si prislužili kvalifikacijske točke, dve psički sta tisti dan prejeli tudi naziv WTCH! Tekmovanju je sledila večerja v bližnji restavraciji in mnogo zanimivih pogovorov.

22. 7. petek

Drugi dan tekmovanja sva si vzeli „dopust“ od rac in se raje posvetili gledanju pašnje ovc. Prišlo je nekaj novih tekmovalcev, nekaj psov od prejšnjega dne pa ta dan ni tekmovalo. Tekmovanje je potekalo enako kot prejšnji dan. Po sestanku vodnikov je sledilo istočasno delo z ovcami in racami, nato pa še delo z govedom. Tako kot v četrtek so pri ovcah in kravah delali Course E, ki je letošnja novost, pri racah pa Course A. Po koncu tekmovanja smo premaknili ovire v ogradah in jih pripravili za sobotno in nedeljsko postavitev.

23. 7. sobota

Ta dan je bilo še nekaj novih tekmovalcev, se mi zdi da je bilo tudi največ obiskovalcev. Spet sva pomagali pri pripravljanju rac. Tokrat je bil course drugi – Course B (tudi pri ovcah in kravah) in najina naloga je bila malo drugačna. Race sva morali na znak vodnika spustiti ven iz začetne ograde, tako da je pes svoje delo pričel že v veliki ogradi, na koncu pa jih je vrnil v začetno ogrado.

24. 7. nedelja

Zadnji dan tekmovanja in tudi dan odhoda domov. Priznam, da sem po eni strani zaradi bolečega hrbta in vratu (zgleda da se staram :)) že komaj čakala, da mi ne bo treba več spati na postelji iz zraka, ki je vsako noč pridno puščala zrak. Ker nas je čakala kar dolga pot domov, sva ostali samo toliko časa, da so bili na vrsti novi psi, ki sem jih želela videti. Po tem, ko so zaključili z delom na ovcah pri prvi sodnici, sem se poslovila od novih znancev in odhiteli sva domov. Tokrat sva rabili le 9 ur pa še to sva eno uro zapravili na bencinski črpalki. Gneča je bila taka kot bi bencin delili zastonj.

Vsi, ki ste kdaj razmišljali, da bi se udeležili kakšnega triala pa niste bili prepričani, če bo v redu, vam lahko povem, da je super in z največjim veseljem se bom še kdaj udeležila kakšnega :) Zelo zanimivo je bilo spremljati delo različnih psov in vodnikov. Prej si nisem predstavljala, da mora pes poleg tega, da zna uporabljati svoje nagone, tudi zelo dobro poslušati navodila vodnika. Le skupno delo obeh lahko doprinese k dobremu rezultatu.

Pisani druščini avstralskih ovčarjev se je pridružilo tudi nekaj drugih pasem psov. Poleg nekaj borderjev sta bili najbolj zanimivi psička pasme malinois in psička pasme nemški tiger.

Vsak dan je kakšen dodaten pes dobil naziv WTCH in skupno jih je bilo kar 10, kar mislim, da se v Evropi ni zgodilo še nikoli prej. Bravo!

Novi WTCH-i:
WTCH Rising Sun Blackforest Blue 
WTCH JJ Sun 
WTCH JJ Cinamon Spice 
WTCH Bizzy Blizzard of Clan Miphydes 
WTCH Spinoffs Razzle Dazzle
WTCH Jackpots Lasting Scoop 
WTCH S Bar L McCormick 
WTCH Slash V Cicero 
WTCH S Bar L Soulhunter 
WTCH SHR S Bar L Anny

Dodatne fotke najdete v galeriji.

Sobota, 18. junija, je bila očitno pravi dan za avstralske reševalce.

Skway in Boji sta v predpripravi na prve reševalske izpite uspešno, z odličnimi točkami, opravila izpit B-BH.

Isti dan so v organizaciji KD Šmarna gora potekali tudi reševalski izpiti, kjer sta avstralske barve zastopali Capa in Tika. Tika je z vodnico Katjo uspešno opravila drugo - najtežavnejšo - stopnjo reševalskega izpita pogrešane osebe ali s kratico IRP-PO2 (oziroma RH FLB). Capa in Mateja pa sta opravili izpit prve stopnje - IRP-PO1 oziroma RH FLA.