Tisti mali modri psi

»Nihče ne ve od kod je prišel, a tukaj je in tukaj bo ostal.«

V zgodovini avstralskega ovčarja je še vedno veliko neznank, ki jih je potrebno odkriti preden se lahko zapiše končna zgodba te pasme.

Verjetno se je pasma začela oblikovati, ko so se Baskovski pastirji v 19. stoletju selili v Avstralijo, takrat vodilno državo v proizvodnji volne. Od tam so se skupaj z rastočo potrebo po ovčji volni selili v zahodni del Združenih držav Amerike. Psi, ki so jih Baski vzeli s seboj so močno spominjali na današnje avstralske ovčarje. V tem času so »mali modri psi« pri ljudeh začeli zbujati zanimanje.

Življenje pastirjev ni bilo lahko, zato so potrebovali prilagodljive pse, ki so bili sposobni pasti ovce na velikih prostranstvih in braniti čredo pred plenilci. Imeli so veliko sposobnost pasenja, hkrati pa so upoštevali navodila svojih lasntikov. Vseeno so ohranili samostojnost in so bili sposobni poskrbeti zase v skoraj vsaki situaciji. Te lastnosti so bile zelo cenjene tudi pri pastirjih iz drugih držav.

Skozi čas so Baskovske pse parili z drugimi dobrimi delovnimi psi iz Avstralije in ZDA. Kljub mešanju z različnimi pasmami so obdržali svoje glavne karakteristike.

Prvotno je bil avstralski ovčar sprejet kot zanesljiv ovčarski pes visoke inteligence in zvest družabnik, ki bi za lastnikovo imetje žrtvoval svoje življenje. V zgodnjih 1900. so bili avstralski ovčarji skoncentrirani v zahodnih in severozahodnih delih ZDA. Glede na regijo v kateri so živeli, so se med seboj razlikovali po velikosti in kompaktnosti.

Avstralski ovčar je doživel svoj največji razmah v zadnjih 100 letih. Popularni so postali zaradi udejstvovanja na razstavah živine, sejmih, rodeih in konjskih ter pasjih razstavah, kjer so izvajali trike in demonstrirali pašo ter agility. Prvi, ki je svoje avstralske ovčarje predstavil širši publiki, je bil nadarjeni Jay Sisler iz Idaha. Njegovi psi so na rodeih po celemu kontinentu zabavali publiko z akrobatskimi triki v 50. in 60. letih 20. stoletja.

Jeseni, leta 1957, je majhna skupina ljubiteljev pasme ustanovila Australian Shepherd Club of America (ASCA), ki še danes skrbi za dobrobit pasme. Leta 1975 so združili moči vzreditelji, živinorejci, sodniki in veterinarji ter napisali pasemski standard. Sledilo je še nekaj popravkov in dve leti kasneje se je oblikoval standard, ki ga poznamo še danes.

Skoraj dvajset let kasneje so nekateri člani kluba ASCA izrazili željo, da bi pasmo priznal tudi American Kennel Club (AKC). Večina je bila proti, saj niso želeli, da bi avstralski ovčarji postali še ena izmed pasem, kjer obstaja močna delitev med delovnim in razstavnim tipom. Takrat so ustanovili United States Australian Shepherd Association (USASA) zgolj z namenom prepoznave pasme s strani AKC. ASCA standard je bil nekoliko prilagojen in leta 1991 je bila pasma registrirana tudi v AKC.

Jay Sisler

Nadja Žlender