Avstralski ovčar
Splošno o pasmi
Pasma avstralski ovčar je pri Mednarodni kinološki zvezi uvrščena v skupino ovčarskih in pastirskih psov (FCI 1) in je ena od najbolj vsestranskih v pasjem kraljestvu. čeprav bi ime marsikoga vodilo na misel, da prihaja iz Avstralije - obstajajo dokazi, da je v tem tudi nekaj resnice - ostaja njen izvor kljub temu nepojasnjen. Kar je znano, pa je pomembna vloga govedorejcev in ovčarjev na Zahodu Združenih držav, ki so prepoznali avstralca kot vsestranskega delovnega psa. Skozi čas so otroci teh rančerjev odrasli in se odselili, da bi odkrili drugačen način življenja v urbanem okolju, zapomnili pa so si zveste in stanovitne pse iz svojega otroštva. Zato so odšli nazaj na deželo po prijatelja iz preteklosti ... in tako je avstralec v 20. stoletju postal znan tudi širši javnosti.
Matični klub pasme ASCA je bil ustanovljen v ZDA leta 1957, verzija standarda pasme, ki velja še danes, pa je bila objavljena leta 1977. Avstralski ovčar je aktiven pes srednje velikosti, ki menja dlako do dvakrat letno. Pasma je bila vzrejena za potrebe kmetij in večjih govedorejskih posestev, ne samo za delo z živalmi, ampak tudi za varovanje družine in družinske posesti ter za družabno spremstvo lastniku. Avstralec je enako srečen takrat, ko dela kot tudi takrat, ko je v družbi svojega lastnika in družine, katerim je zelo vdan. Ker mora pri paši biti sposoben sprejemati in ubogati lastnikove usmeritve, je zelo dojemljiv za učenje, inteligenten in želi svojemu lastniku v vsem čimbolj ustreči. Je zelo vsestranski pašni oz. delovni pes, saj ga uporabljajo za pašo goveda, ovac, koz in celo perutnine (race, gosi, purani). V starejših časih so ti psi morali čuvati tudi otroke, medtem ko so starši delali na polju. Ker je njihova inteligenca in energija na visoki ravni, mora biti namensko uporabljena, če ne z delom, pa s kakim pasjim športom ali aktivnostjo.
 Zgodovina |
 |
 |
 |
 |
 |